Izposoja in vračilo knjig v zadnjem mesecu pouka
Bliža se konec šolskega leta 2022/2023, v katerem smo tudi veliko brali. Knjižnica je še vedno prostor, v katerem si izposojate ali vračate knjige ter preživljate prosti čas.
Naj vas ob tem opozorimo na že utečena šolska pravila:
Devetošolci ter učenci 4. in 5. razreda si ne morete več izposoditi knjig od 1. junija (razen izjemoma), ostali učenci pa od 9. junija.
Prosimo, da izposojene knjige čim prej vrnete.
Mednarodna zveza za mladinsko književnost IBBY je 2. april razglasila za mednarodni dan knjig za otroke. Praznovanje je predlagala Jella Lepman, soustanoviteljica Mednarodne zveze za mladinsko književnost, na 10. mednarodnem kongresu IBBY, ki je bil leta 1966 prav v Ljubljani. Obeležujemo ga od 2. aprila 1967. Poznamo pa ga tudi kot svetovni dan pravljic, saj se je na ta dan daljnega leta 1805 rodil danski pravljičar Hans Christian Andersen.
Na naši šoli so ob tej priložnosti učenci izpolnjevali anketne vprašalnike o tem, kateri sta njihovi najljubši knjigi slovenskega in tujega avtorja ter navedli, katero knjigo predlagajo za nakup.
Anketo je izpolnilo 327 učencev, neveljavnih 209 učencev pa je anketo pravilno izpolnilo. Izmed njih smo v petek, 31. marca, s pomočjo učencev izžrebali po enega učenca iz vsakega razreda, ki lahko v tednu od 3. do 7. aprila v šolski knjižnici prevzame nagrado.
Učence, ki so prejeli nagrado, bo o tem obvestil razrednik.
Letošnjo poslanico IBBY je zasnovala Grška sekcija IBBY in nosi naslov Jaz sem knjiga, preberi me! pesnika Vagelisa Iliopoulosa in ilustratorke Photini Stephanidi, ki je ustvarila plakat. Poslanico je prevedla Jelena Isak Kres.
Jaz sem knjiga, preberi me!
Jaz sem knjiga.
Ti si knjiga.
Vsi smo knjige.
Moja duša je zgodba, ki jo pripovedujem.
Vsaka knjiga pripoveduje svojo zgodbo.
Na videz smo lahko popolnoma različne,
nekatere velike, druge majhne,
nekatere pisane, druge črno-bele,
nekatere z malo stranmi in druge z mnogimi.
Lahko smo podobnega mnenja ali pa govorimo popolnoma različne reči.
A prav v tem je naša lepota.
Če bi bile vse enake, bi bilo dolgčas.
Vsaka izmed nas je edinstvena.
Vsaka od nas je upravičena do tvojega spoštovanja,
do tega, da jo bereš brez predsodkov,
do mesta v tvoji knjižnici.
O meni imaš lahko svoje mnenje.
Prebrano lahko raziskuješ, presojaš, imaš tudi pripombe.
Lahko me vrneš na polico ali pa me stisneš tesno v svoj objem
in z menoj odpotuješ zelo daleč.
Toda nikoli ne dovoli, da me kdo vrže stran
ali da me pošlje na drugo polico.
Nikoli ne zahtevaj mojega uničenja
in ne dovoli niti, da to stori kdo drug.
In če neka knjiga pride z druge police na tvojo,
ker jo je nekdo ali nekaj pregnalo stran,
ji napravi prostor.
Če se samo malo premakneš, bo lahko stala zraven tebe.
Poskušaj občutiti, kar občuti ona.
Razumi jo. Zaščiti jo.
Jutri se lahko tudi ti znajdeš v njenem položaju.
Ker si tudi ti knjiga.
Vsi smo knjige.
Daj, zavpij na ves glas, da te bodo vsi slišali.
»Jaz sem knjiga, preberi me!«
Izdelava voščilnice za 8. marec
Do srede, 8. marca, lahko v knjižnici v času odprtosti izdelate voščilnico za 8. marec.
.jpg)
.jpg)
Čajanka v knjižnici Podružnične šole Hruševje
Danes, 3. marca zjutraj, smo imeli v knjižnici Podružnične šole Hruševje jutranjo čajanko, na katero smo se temeljito pripravili. Učenke so ob začetku tedna pri jutranjem varstvu pod mentorstvom učiteljice Mateje Modrijan sestavile vabila in jih razdelile povabljenim. Da ne bi zgrešili poti v knjižnico, so pripravile tudi kažipote v obliki skodelice. Vsak gost je moral namreč s sabo prinesti svojo najljubšo- skodelico. Okusen čaj nam je skuhala prijazna kuharica Branka Majkić. Srkali smo ga ob poslušanju zgodbe pisateljice Suzanne Barton Jutranji zbor. Nato nam je knjižničarka Magdalena Svetina Terčon povedala še ljudsko pravljico Čudežne drsalke.
Na koncu smo se dogovorili, da čajanko ponovimo - z novimi pravljičnimi liki. Zaželeli smo si zgodbe o dinozavru in bobru.
Čisto na koncu pa smo izbrali še zmagovalno skodelico. Uganete, katera je?
knjižničarka Magdalena S. T.
_edited.jpg)
.jpg)
.jpg)
Pravljična urica za učence drugega razreda
V ponedeljek, 12. 12. 2022, so učenci drugega razreda prisluhnili pravljici Snežinke z napako Louja Traleavena in Madie Frost. Sporočilo so razumeli, ko so pobarvali snežinke na bralnem znamenju, ki so ga dobili ob obisku knjižnice. Veseli smo bili, ko so vprašali, kdaj lahko pridejo spet.
knjižničarka Magdalena S. T.
Nagrade najboljšim bralcem v projektu bralna značka v šolskem letu 2022/2023
V sredo, 6. novembra, so članice knjižničarskega krožka naše šole izžrebale prejemnike nagrad med tistimi učenci, ki so med prvimi končali bralno značko. Do 3. decembra, ko obeležujemo ta veseili dan kulture, je bralno značko končalo 53 učencev. Žal je nagrado prejel le po en učenec vsakega triletja (izjema je bilo prvo triletje, v katerem sta bila nagrajenca dva).
Vsem, ne samo nagrajencem, čestitamo za opravljeno delo. Saj veste, največja nagrada je uživanje ob branju.
Oktobrska ustvarjalnica v šolski knjižnici (in vabilo na novembrske aktivnosti)
V sklopu projekta Zelena knjižnica smo v oktobru v naši knjižnici izdelovali lončke za svinčnike v servietni tehniki. Vabljeni v novembru na nove ustvarjalne trenutke, ki jih bomo namenili poslikavi steklenic v akrilni tehniki. Ob tem pa se bomo seznanili tudi z dobrimi knjigami.
Predstavitev zbirke slovenskih ljudskih pravljic v lahkem branju na OŠ Miroslava Vilharja Postojna
V četrtek, 13. oktobra 2022, smo v šolski knjižnici OŠ Miroslava Vilharja Postojna gostili univ. prof. defektologije Ingrid Babič Podržaj, eno od soavtoric zbirke sedmih slovenskih ljudskih pravljic v lahkem branju, ki so izšle pri Zavodu Risa. To so pravljice: Zlata ptica, Bela kača s kronico, Pastirček, O povodnem možu, Zdravilno jabolko, O treh grahih in Deklica veka.
Srečanja s prof. Ingrid Babič so se udeležile knjižničarke iz notranjsko-kraških šolskih knjižnic. Gostja nam je predstavila zbirko, predvsem pa proces nastajanja (omenjenih) pravljic v lahkem branju.
Udeleženske smo se najprej seznanile s samim izrazom 'lahko branje'. Gre za besedila, ki so namenjena predvsem dvema glavnima ciljnima skupinama:
- ljudem, ki zaradi različnih oviranosti trajno potrebujejo lahko berljive informacije in publikacije (npr. ljudje, ki doživljajo disleksijo, motnjo v duševnem razvoju, motnje avtističnega spektra, demenco …;
- ljudem, ki imajo slabše razvito veščino branja ali slabo poznajo jezik in sčasoma mogoče ne bodo imeli več potrebe po lažje berljivih tekstih (npr. priseljenci, neizkušeni bralci …) pa tudi mlajšim otrokom. (Dragica Haramija, v: Lahko branje kot način dostopa do informacij, intervju, Radio Slovenija, 22. 1. 2021.)
Knjige so na izposojo tudi v naši knjižnici. Objavljene pa so tudi v formatu pdf., kot zvočna datoteka in v obliki posnetka v znakovnem jeziku na spletni strani zavoda Risa.
mag. Magdalena Svetina Terčon
.
.jpg)